Bruno Čebulj
Krvavška cesta 10
SI-4207 Cerklje
SLOVENIJA
Tel.:+386(0)42522415
Mobi:+386(0)51366592

info@bruno-cebulj.com

 

Svetloba in hrana sta zelo pomemben dejavnik za uspešno vzrejo ptic.

Nekateri gojitelji včasih potožijo, da njihove ptice ne vzgajajo mladičev kot pri drugih gojiteljih. Pticam je treba nuditi vse potrebne pogoje za uspešen razplod, brez določenih pogojev pa uspeha žal ne more biti. Seveda ima kakšen par po vrhu tega še svoje muhe in zahteve, ki pa so vredne truda, ko so enkrat odpravljene in so nagrajene z mladiči.

Skobčevke nimajo določenega letnega časa za razmnoževanje, tako kot nekatere ptice, ki se začnejo pariti, ko pride pomlad. Za razmnoževanje skobčevk je dovolj že, da na kletko obesimo primerno valilnico. Ker so skobčevke družabne ptice in se družijo v velikih jatah, za razmnoževanje potrebujemo najmanj dva para skobčevk. Seveda razmnoževanje uspe tudi z enim samim parom, vendar je to bolj redko.

Skobčevke spadajo med duplarke, to pomeni, da vzredijo mladiče v drevesnih duplih. Gnezda si ne gradijo, zato ni potrebno dajati gnezdilnega materiala v kletko. V valilnico damo lahko za nekaj prstov na debelo lesnih oblancev, da si samica uredi jamico v tistem kotu valilnice, ki ji najbolj odgovarja.

Valilnica mora biti dovolj prostorna in ne prevelika ali premajhna. Obstaja veliko tipov valilnic in dimenzij. Valilnice so lahko navpične ali vodoravne. Mere naj bi bile višina 20 cm, širina 15 cm in globina 20 cm. Mere pa so lahko tudi malo manjše ali malo večje. Odprtina naj bo premera okrog 3 – 5 cm odvisno od velikosti skobčevk, včasih je tudi 5 cm preozko za razstavne skobčevke.

Obstajajo trije načini razmnoževanja skobčevk. En način je razmnoževanje v preletalnici kjer imamo lahko po več parov skobčevk skupaj, pogoj je le, da so na voljo valilnice v isti višini, kar prepreči pretepe med samicami in da je valilnic več kot je parov v preletalnici. Slabost tega načina je nemogoče vodenje rodovnika.

Naslednji način je podoben prvemu le, da je v preletalnici samo en par. Ptice imajo tako mir pred drugimi pari in dovolj prostora za letanje. Pogoj je le, da imamo veliko prostora. Z vidika ptic in gojiteljev je ta način najboljši, saj ob enem lahko vodimo rodovnik, ptice pa so v dobri letalni kondiciji.

Tretji način, ki je tudi najbolj pogost pri gojiteljih je razmnoževanje v manjših kletkah. Kletke so velike okrog 60 cm x 40 cm x 40 cm, bolje pa je če so večje, kar pa je spet pogojeno s prostorom. Kletke so lesene ali žičnate. V takšnih kletkah imamo v vsaki po en par ptic. Valilnice so lahko obešene na zunanjo stran ali pa so obešene v kletki, kar zavzame nekaj prostora v kletki. Pregled nad pticami je enostaven, tako kot tudi vodenje rodovnika. Slaba lastnost pri tem načinu je, da so ptice omejene na manjši prostor in ne morejo tako letati kot v preletalnici. Gojitelji pa imamo za to uspešno rešitev. Po koncu gojitvene sezone ptice spustimo v velike preletalnice, kjer so od prvih pomladanskih dni v aprilu, do naslednje gojitvene sezone, ki se začne v oktobru na svežem zraku in soncu.

Sam uspešno uporabljam tretji način. Paziti je treba le na iztrebke divjih ptic, posebej vrabcev in golobov, kateri prenašajo uničevalske bolezni. Rešitev je streha na celotni površini preletalnic in po možnosti zdresiran maček, ki na obhodih odžene vrabce. Sam imam doma kar nekaj takšnih odganjalcev, ki se za moje ptice sploh ne zmenijo, šolanje pa traja precej dolgo.